Ko trebušček vzvalovi

Moj novi hobi je opazovanje trebuščka. Najprej so premiki najine ''pikice'' bili le čuteni v notranjosti. Sedaj so nekaj časa že dovolj močni, da je tudi ''oči'' lahko užival v brcah, ko je položil roko na moj trebuh. Sedaj pa že nekaj časa tudi opažam, da se cel trebuh premika in vzvalovi, ko tamala brcne, ali se samo obrača v trebuhu. Ne vem, če je cel čas obrnjena z glavo navzdol, kot bi se naj že obrnila, ker je to brcanje še vedno po celem trebuhu. Res pa je, da je manj brc na mehur in vedno več v želodec. Morda ravno zaradi tega povečanje problemov z zgago. No, ne more biti vse tako idealno. 

V osnovi je počutje v redu. Sicer me že nekaj časa boli medenica, predvidevam da zato, ker imam že na splošno zelo raztegljive vezi. Ampak ker sem vajena že stalnih bolečin od kolen, pač malo kompenziram in se gibljem bolj previdno pa gre... Mislim, da mi bo tale moja lastnost - stisniti zobe in nadaljevati - še kako prišla prav pri porodu. Tako bomo vsi lažje preživeli. Čeprav se bom verjetno vseeno odločila za kakšno obliko lajšanja bolečine. Saj ni treba, da se preveč mučimo.

Šolo za starše zaključujeva, čakata naju še dve predavanji v ponedeljek, nato pa sproščeni prazniki.  In da bodo res sproščeni, se ravno ubadam z darili. No, ta bodo po večini bolj simbolična in hitro nabrana, le za dva nova člana ''družine'' se bom malo bolj potrudila, konec koncev je prav da razvajamo ta majhne zverinice. Upam, da bo plan uspel. :)

Štejte gibe!

Ravno včeraj so rekli v šoli za starše... Štejte gibe otroka. V maternici, da ne bo pomote. Ponavadi so dober pokazatelj,  da je z otrokom vse v redu. Malo premikanja zjutraj,  nekaj ob računalniku, ko pripravljam ure, kdaj čez dan, ko sem v primerni legi, da jo začutim in seveda obilno zvečer,  ko ležim na kavču ali postelji po vročem tušu.
Kaj pa če teh dvajset premikov naštejem že od polnoči do enih zjutraj,  ko se tamala odloči brcati v vsaki spalni poziciji? Nekaj se pripravlja.  :) Mogoče sem zaradi tega že sanjala porodnišnico.

Torej,  kot je lahko opazil pozoren bralec, pričela sva hoditi v šolo za starše.  Očki so tudi še drugi teden skoraj enako zagreti kot na začetku,  čeprav število le upada. Je pa dobra reč tole za oba starša. Za mamico, ki je že toliko prebrala v literaturi in na internetu,  poslušala že toliko bodočih babic, prijateljic ali naključnih komentatorjev, da si lahko končno naredi malo bolj jasno sliko na osnovi zdravniškega mnenja. Oz. še boljše - s pomočjo babice. Očka pa končno posluša in kaže interes, saj veliko bolj šteje mnenje strokovnjaka v živo, kot pa iste besede, ki jih njihova draga prebere doma.

Sicer pa rastemo,  prikotalili smo se v 28. teden in zadnjo tretjino nosečnosti.  Počasi gredo kilogrami v plus, jaz pa vedno bolj štorasta. Izgledava pa približno takole. 

10 knjig...

Vem, da sem pozna s tem zapisom, ker je moda teh zapisov že minila, pa tudi nihče me ni ''nominiral''. V bistvu nastaja zapis že precej časa. Začela sem pred dvema mesecema, ko sem tudi sama želela premisliti o knjigah, ki so tako ali drugače ostale z mano. 
Nisem vedno izbrala knjige, ki so se me posebej dotaknile, ki bi moje življenje posebno preobrnile ali navdahnile. Pač pa sem poskusila najti svojo lestvico 10 knjig, ki so mi bile iz kakšnega razloga še posebej všeč. Zaradi tematike, načina pisanja ali pa pač vpliva in povezave na določeno življenjsko obdobje.

1. Astrid Lindgren - Pika Nogavička
Junakinja mojega otroštva. Knjigo o Pikinih prigodah sem vzela v roke v prvem razredu in je zelo dolgo nisem odložila. Ne, da bi tako počasi brala. Brala sem jo vedno znova v osnovni šoli in se z njo tudi sama malo ''osamosvajala''. Definitivno bom to knjigo (seveda konkretno knjigo iz moje knjižne police iz otroštva) podarila svoji hčerki, takoj ko bo znala brati. 

2. Ciril Zlobec - pesmi
V srednji šoli smo s prijateljicami padle v fazo Zlobčevih pesmi. Čutne, besedne akrobacije s katerimi je opisal svojo globoko ljubezen. Brale smo jih na glas, na ''piknikih'' sredi parka in seveda hrepenele, da bi tudi same kdaj občutile takšno ljubezen...

''KVADRATURA KROGA 
Celo v ljubezni redko se dogaja, 
da ves podarja se, kdor vse si jemlje, 
da sva si kot dotik neba in zemlje, 
da duša z dušo se v telesu spaja. 

Nikoli ne sprašujva se, kdo koga 
kdaj vodi, ko za roko se drživa, 
morda se drug za drugega bojiva, 
ko tavava v tej kvadraturi kroga. 

Stisk roke, čutim, včasih popusti, 
da v strahu vprašam se: Sem jaz? Si ti? 
Ti vidiš v tem moj strahopetni beg 
od tebe, jaz tvoj tihi odmik od mene. 

A ves čas v sizifovsko strmi breg 
k prividu vrha naju vse bolj žene.'' 

(file:///C:/Users/Prenosnik/Downloads/URN-NBN-SI-DOC-QULPH7SK.pdf)

3. Pearl S. Buck - Dobra zemlja
Branje na začetku fakultete, zelo lep prikaz vzhodnjaške kulture in mišljenja. Pisateljica, ki je prejela tudi Nobelovo nagrado za literaturo, me je s čudovitim slogom pisanja hitro navdušila, da sem prebrala še kar nekaj njenih knjig. Hmmm, eno napol prebrano še imam doma. Očitno bo čas, da se je ponovno lotim.

4. Douglas Adams - Štoparski vodnik po galaksiji
Z eno besedo - kultno! V srednji šoli nam je profesor biologije (sedaj aktiven celo v političnih vodah) namignil prebrati to knjigo. 15 letnikom se je odprlo novo obzorje. Če nas je Pika Nogavička odnesla preko dvorišča na drevo in čez plot na pustolovščine, nas je Arthur Dent vzel na neverjetno pustolovščino v nove svetove. Seveda je s seboj vzel vso svojo angleško, cinično in s črnim humorjem obarvano bit. Vedno znova užitek. In dober uvod v mojo ''znanstveno-fantastično fazo'', ki se me bo držala vse življenje. :)

5. Sir Arthur Conan Doyle - Prigode Sherlocka Holmesa
A zaradi tega tako uživam pri dobrih kriminalnih razpletih? Pri iskanju namigov in ''branju'' znakov? Pri gledanju vseh CSI, NCIS in podobnih nadaljevank? V bistvu lahko Sherlocka vzamem za nek simbol za vse knjige od Agate Christie, Minette Walters in drugih avtorjev. 

6. Marlo Morgan - Imenovali so jo dvoje src

Popotovanje zahodne ženske po avstralski divjini. Mogoče pravljica, mogoče le lepa zgodba o pomenu povezanosti človeka z zemljo, ali pa je le vse skupaj resnično? Definitivno vredna branja. Vedno znova.
7. Michael Chrichton - State of fear
Nisem ravno pristaš vseh teorij zarot, ki jih razkriva Chrichton, ampak v njegovem pisanju je vedno ogromno prepletanja (za tisti čas) zelo naprednih tehnoloških raziskav, napetega dogajanja in seveda kriminalne zgodbe, ki vse skupaj povezuje. Zato sem verjetno prebrala že skoraj vse njegove knjige... In kar žalosti me, da ne bo več novih. 
To je predvsem en mojih problemov... Nisem toliko navdušena nad določeno literarno zvrstjo, kot nad določenim avtorjem. Le zakaj ne morejo pisati tudi po smrti... :( 
Še nasvet - večina knjig od Crichtona je tudi v filmski obliki. In dejansko so tudi filmi dobri. Sicer se ne držijo vedno 100% osnove, ampak ker tudi sam avtor piše zelo napeto - filmsko skoraj - se zelo dobro pretvori akcija in stalna napetost iz knjige v film. (Ali nadaljevanko, nenazadnje je tudi prva sodobna zdravstvena serije Urgenca izpod njegovega peresa.)

8. Arne Dahl - Totenmesse
In zakaj v nemščini? Ker sem jo v takšni izvedbi našla v knjižni omari v Šmarjeških toplicah, ko sem preživljala regeneracijo po operaciji kolena. In ker bi bila knjiga v izvirniku pretežka, z veseljem pa berem v nemščini ali angleščini, samo da je knjiga dobra. Hitrost branja je pri meni začuda v ang. in nem. popolnoma enaka tisti v slovenščini.
To je bil verjetno začetek bodoče ljubezni... Gre za prigodo (že 7. v ''zbirki'') kriminalistov A-skupine, ki na Švedskem skrbi za najbolj nenavadne primere. Tudi če gre za sedmi del, so vsi karakterji dovolj definirani, da je branje zanimivo, tekoče, odpira pa tudi zanimanje za več ozadja.. Mislim, da bo treba začeti pri prvi zgodbi. 
Avtorju pa želim še mnogo plodovitih let. :) Saj je komaj 51, bi že moralo uspeti.

9. Jonas Jonasson - Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Seveda povsod opevani avtor, njegova prva knjiga, ki je takoj postala uspešnica in celo prenešena v filmsko izvedbo. (Brala v nemščini, lep prevod, hvala za darilo, Richard;) )
Tukaj nekaj k filmu. Redko zaideva v kino, pa se je ravno pokazala priložnost... Pričakovanja zmerna, ker iz previsnosti ne pričakujem preveč od filma. Zato me je kar pozitivno presenetil. V knjigi je seveda ogromno dogajanja, ogromno oseb, ki so zelo dobro karakterizirane... To je potrebno v filmu seveda okrajšati, prilagoditi. Film je bil za mojega dragega dober, smeh od začetka do konca, dovolj zaokroženo dogajanje okoli glavnih oseb, konec pač primeren celotni zgodbi. Precej surealistični pač.
Mene je malo le motilo, da so konec prilagodili po svoje... ampak če pač jemlješ knjigo zase in film zase, lahko uživaš v obeh.  

10. Dan Brown - Inferno
Ne le Inferno, tudi vse ostale knjige od Browna so užitek. Ja, seveda so tukaj spet razne teorije zarote, ki jih gre jemati zelo z rezervo. Je pa podobna napetost zgodbe kot pri Crichtonu, ki te potegne naprej, da bi kar v enem kosu prebral knjigo. 


Tako, moj kratek povzetek 10-ih knjig. Tem bi sedaj dodala še enega avtorja - avstrijski pisatelj Heinrich Steinfest. Ravno berem drugo knjigo iz serije zgodb o detektivu Markusu Chengu, sicer kitajskega porekla/izgleda, ampak rojen in v duši čisti Avstrijc. Spopada se s precej skurilnimi primeri, ne prepričuje ravno z intelektom Sherloka Holmsa, ampak ravno njegova ''štorasta'' narava in pisateljev ''dunajski'' način pisanja sta dobra kombinacija za uspešno branje. 

Če se komu slučajno zalušta kakšne od teh knjig... Večino imam doma, predvsem tazadnje na spisku. Le v slovenščini bolj malo ;)