Ravno včeraj so rekli v šoli za starše... Štejte gibe otroka. V maternici, da ne bo pomote. Ponavadi so dober pokazatelj, da je z otrokom vse v redu. Malo premikanja zjutraj, nekaj ob računalniku, ko pripravljam ure, kdaj čez dan, ko sem v primerni legi, da jo začutim in seveda obilno zvečer, ko ležim na kavču ali postelji po vročem tušu.
Kaj pa če teh dvajset premikov naštejem že od polnoči do enih zjutraj, ko se tamala odloči brcati v vsaki spalni poziciji? Nekaj se pripravlja. :) Mogoče sem zaradi tega že sanjala porodnišnico.
Kaj pa če teh dvajset premikov naštejem že od polnoči do enih zjutraj, ko se tamala odloči brcati v vsaki spalni poziciji? Nekaj se pripravlja. :) Mogoče sem zaradi tega že sanjala porodnišnico.
Torej, kot je lahko opazil pozoren bralec, pričela sva hoditi v šolo za starše. Očki so tudi še drugi teden skoraj enako zagreti kot na začetku, čeprav število le upada. Je pa dobra reč tole za oba starša. Za mamico, ki je že toliko prebrala v literaturi in na internetu, poslušala že toliko bodočih babic, prijateljic ali naključnih komentatorjev, da si lahko končno naredi malo bolj jasno sliko na osnovi zdravniškega mnenja. Oz. še boljše - s pomočjo babice. Očka pa končno posluša in kaže interes, saj veliko bolj šteje mnenje strokovnjaka v živo, kot pa iste besede, ki jih njihova draga prebere doma.
Sicer pa rastemo, prikotalili smo se v 28. teden in zadnjo tretjino nosečnosti. Počasi gredo kilogrami v plus, jaz pa vedno bolj štorasta. Izgledava pa približno takole.
Ni komentarjev:
Objavite komentar