Pa naj bo prva objava na tretjini. Seveda se najprej porodi vprašanje, tretjina česa?
Stara sem 32, zna biti, da gre za tretjino mojega življenja. Ker je pa razmišljanje, da je ena cela tretjina že izživeta, zelo žalostno, sem srečna, da to ni pravilni odgovor.
Trenutno rešujem že 'bohvekatero' zbirko japonskih ugank (na vrsti je Kakuro). Žal sem tukaj že precej čez drugo tretjino in počasi bo treba iskati novo. Hkrati pa to ne bi bil dovolj pomemben dogodek, da bi z njim pričela pisanje bloga.
S partnerjem se odpravljava na pot po Nemčiji. Tukaj še pričela nisva, kaj šele, da bi bila že na tretjini.
Diplomo sem tudi že odpisala. V maju se je prenehalo odštevanje, koliko je treba še napisati. Res pa je, da je bila moja diploma kakšnih 5 let trdovratno na tretjini in se ni in ni hotela premakniti.
Ostane samo še majhna obrazložitev. Tretjino predstavljajo tri meseci. Celota jih bo obsegala devet. No, če pa še sedaj ni jasno...
Čakala in dočakala sva plusek na testu in že dobra dva meseca se privajava na misel, da bova starša. Seveda sem si sama tega že dolgo želela. (Pri moških je to vedno stvar, ki še lahko počaka.) Res pa je, da je težko dojeti, da se nekaj resnično dogaja, dokler ni trebuščka. V tem času se tako opirava na nekaj slikic z ultrazvočnih preiskav in tiste bežne trenutke, ko sva si lahko najino pikico ogledala brcati na zaslonu.
V začetku bi najraje novico kar kričala v svet. Nato je prišlo nekaj tednov bežne zaskrbljenosti - kaj pa če se le kaj zalomi. Sedaj, ko pa bi novico lahko delila, saj so zdravniki potrdili, da vse poteka normalno in da je pikica zdrava, sedaj se mi pa nekako ne mudi več. Uživam trenutke, ko še ni trebuščka, ki bi že vnaprej priklical vse mamice, ki bi rade delile dobre nasvete. Uživam, da samo midva veva, medtem ko se sprehajava po mestu. Da se ljudje sprašujejo zakaj naročam brezalkoholno pivo, zakaj naenkrat ne maram več pršuta in gorgonzole, zakaj se sprehajam po trgovinah z otroškimi oblačili. Še malo. Še kak mesec in ne bomo več skrivali. Takrat bom pa nestrpno čakala, da se pikica oglasi s prvimi brcami.
Začel se je 13. teden.
Stara sem 32, zna biti, da gre za tretjino mojega življenja. Ker je pa razmišljanje, da je ena cela tretjina že izživeta, zelo žalostno, sem srečna, da to ni pravilni odgovor.
Trenutno rešujem že 'bohvekatero' zbirko japonskih ugank (na vrsti je Kakuro). Žal sem tukaj že precej čez drugo tretjino in počasi bo treba iskati novo. Hkrati pa to ne bi bil dovolj pomemben dogodek, da bi z njim pričela pisanje bloga.
S partnerjem se odpravljava na pot po Nemčiji. Tukaj še pričela nisva, kaj šele, da bi bila že na tretjini.
Diplomo sem tudi že odpisala. V maju se je prenehalo odštevanje, koliko je treba še napisati. Res pa je, da je bila moja diploma kakšnih 5 let trdovratno na tretjini in se ni in ni hotela premakniti.
Ostane samo še majhna obrazložitev. Tretjino predstavljajo tri meseci. Celota jih bo obsegala devet. No, če pa še sedaj ni jasno...
Čakala in dočakala sva plusek na testu in že dobra dva meseca se privajava na misel, da bova starša. Seveda sem si sama tega že dolgo želela. (Pri moških je to vedno stvar, ki še lahko počaka.) Res pa je, da je težko dojeti, da se nekaj resnično dogaja, dokler ni trebuščka. V tem času se tako opirava na nekaj slikic z ultrazvočnih preiskav in tiste bežne trenutke, ko sva si lahko najino pikico ogledala brcati na zaslonu.
V začetku bi najraje novico kar kričala v svet. Nato je prišlo nekaj tednov bežne zaskrbljenosti - kaj pa če se le kaj zalomi. Sedaj, ko pa bi novico lahko delila, saj so zdravniki potrdili, da vse poteka normalno in da je pikica zdrava, sedaj se mi pa nekako ne mudi več. Uživam trenutke, ko še ni trebuščka, ki bi že vnaprej priklical vse mamice, ki bi rade delile dobre nasvete. Uživam, da samo midva veva, medtem ko se sprehajava po mestu. Da se ljudje sprašujejo zakaj naročam brezalkoholno pivo, zakaj naenkrat ne maram več pršuta in gorgonzole, zakaj se sprehajam po trgovinah z otroškimi oblačili. Še malo. Še kak mesec in ne bomo več skrivali. Takrat bom pa nestrpno čakala, da se pikica oglasi s prvimi brcami.
Začel se je 13. teden.
Vesela kot marela!!! Dont worry, ne bom delila nasvetov, če me ne boš vprašala... :P
OdgovoriIzbrišiSem že imuna na to. ;) Ko me kaj zanima vprašam, veliko preberem, uporabim pa le, kar se mi zdi uporabno.
OdgovoriIzbriši