Očitno se včasih res zatakne. Sploh moj zagon za pisanje se je zataknil. In po obisku Nemčije mi je nekako zmanjkalo zagona, da bi vse podrobno opisala. Pot je bila lepa, z vlakom čez Evropo. Ugodno in sproščeno. Veliko vidiš pa ni problemov s parkirišči.
München (1 dan/večer) - Berlin (samo prestop na bus za..) - Hamburg (3 noči) - Berlin (5 noči) - preko Münchna nazaj v Ljubljano. V Hamburgu predvsem ladje, pristanišče, trajekti in dobra hrana ob vodi, ki so zaznamovali najine dni v sončnem vremenu, v Berlinu je vreme še kar držalo, pred vetrom sva se pa umaknila v številne muzeje. Za dragega malo več tehnike, zame več umetnosti. Celo nekaj znanih obrazov sva srečala, ki so iz prve roke poročali, kako je živeti v tujini. No, midva zaenkrat ostajava kar doma, saj nama gre kar lepo, predvsem pa je plan, da se najprej posvetiva družini.
In kot najavljeno v naslovu smo tukaj že na polovici. Minilo je zelo hitro, sploh ko je končno le začel rasti trebuh. Sedaj je že precej očitno in ljudje si že celo upajo vprašati, kdaj imam rok. Se ne bojijo več, da bi jih užaljeno pogledala, pa si morala priznati, da sem se malo zredila.
Zredila se v bistvu sploh nisem. Prej nasprotno, še vedno imam manj kg kot pred nosečnostjo. In mi mi bilo slabo. Nisem bruhala. Le hrana se mi prej upre. Ne morem se prenajedati, saj je želodec sedaj precej bolj utesnjen in hitro pove, kdaj ima dovolj. Če prištejem manj stresa, ker nisem več v službi, več časa za spanje in počitek ter malo več zelenjave in sadja je rezultat odličen. Odvečni kilogrami na bokih in zadnjici so se prestavili na trebuh in oprsje.
In kakšen je ta trebušček? V 18. tednu je bil približno takšen:
In danes? V 20. tednu, na polovici, je trebušček še malo zrasel. Po statistikah ima otročiček sedaj ca. 300 g in je dolg od glave do ritke ca. 16 cm, z nogicami pa že okoli 23 cm. Jaz pa izgledam takole:
Problemi v nosečnosti? Zelo sem lahko srečna, da mi ni nikoli bilo pretirano slabo, le na začetku je bila utrujenost povečana. Sedaj počasi opažam, da me trebuh moti v vsakdanjem življenju. Hlače bom morala počasi res kupiti za nosečnice, saj me pri sedenju moti pas, ki pritiska na trebuh. Pri spanju pa mi že zelo manjka pozicija na trebuhu, očitno se ji bom morala še skoraj pol leta odreči.
Ni pa lepšega, ko se predvsem zvečer ob mirovanju začnejo čudne aktivnosti v mojem trebuhu. Pred ca. dvema tednoma se je začelo. Najprej nežno ''praskanje'', ja, klišejski metujčki v trebuhu. Najprej sem se seveda mirila, da se ne bi preveč navezala na nepravilne znake (recimo kakšne premike v črevesju). Sedaj pa je že zelo očitno, da imajo brce v moj mehur prav poseben izvor. Dejstvo, da se v meni razvija novo življenje, postaja vsaj dan bolj oprijemljivo. In midva oba vsak dan bolj navdušena. Sedaj že dragi čaka z roko na mojem trebuhu, da bo kaj začutil, ampak zaenkrat mi mora verjeti na besedo. In moje čudne izraze, ko spet dobim dobro ciljano brco v mehur ali kak drug notranji organ.
München (1 dan/večer) - Berlin (samo prestop na bus za..) - Hamburg (3 noči) - Berlin (5 noči) - preko Münchna nazaj v Ljubljano. V Hamburgu predvsem ladje, pristanišče, trajekti in dobra hrana ob vodi, ki so zaznamovali najine dni v sončnem vremenu, v Berlinu je vreme še kar držalo, pred vetrom sva se pa umaknila v številne muzeje. Za dragega malo več tehnike, zame več umetnosti. Celo nekaj znanih obrazov sva srečala, ki so iz prve roke poročali, kako je živeti v tujini. No, midva zaenkrat ostajava kar doma, saj nama gre kar lepo, predvsem pa je plan, da se najprej posvetiva družini.
In kot najavljeno v naslovu smo tukaj že na polovici. Minilo je zelo hitro, sploh ko je končno le začel rasti trebuh. Sedaj je že precej očitno in ljudje si že celo upajo vprašati, kdaj imam rok. Se ne bojijo več, da bi jih užaljeno pogledala, pa si morala priznati, da sem se malo zredila.
Zredila se v bistvu sploh nisem. Prej nasprotno, še vedno imam manj kg kot pred nosečnostjo. In mi mi bilo slabo. Nisem bruhala. Le hrana se mi prej upre. Ne morem se prenajedati, saj je želodec sedaj precej bolj utesnjen in hitro pove, kdaj ima dovolj. Če prištejem manj stresa, ker nisem več v službi, več časa za spanje in počitek ter malo več zelenjave in sadja je rezultat odličen. Odvečni kilogrami na bokih in zadnjici so se prestavili na trebuh in oprsje.
In kakšen je ta trebušček? V 18. tednu je bil približno takšen:
In danes? V 20. tednu, na polovici, je trebušček še malo zrasel. Po statistikah ima otročiček sedaj ca. 300 g in je dolg od glave do ritke ca. 16 cm, z nogicami pa že okoli 23 cm. Jaz pa izgledam takole:
Problemi v nosečnosti? Zelo sem lahko srečna, da mi ni nikoli bilo pretirano slabo, le na začetku je bila utrujenost povečana. Sedaj počasi opažam, da me trebuh moti v vsakdanjem življenju. Hlače bom morala počasi res kupiti za nosečnice, saj me pri sedenju moti pas, ki pritiska na trebuh. Pri spanju pa mi že zelo manjka pozicija na trebuhu, očitno se ji bom morala še skoraj pol leta odreči.
Ni pa lepšega, ko se predvsem zvečer ob mirovanju začnejo čudne aktivnosti v mojem trebuhu. Pred ca. dvema tednoma se je začelo. Najprej nežno ''praskanje'', ja, klišejski metujčki v trebuhu. Najprej sem se seveda mirila, da se ne bi preveč navezala na nepravilne znake (recimo kakšne premike v črevesju). Sedaj pa je že zelo očitno, da imajo brce v moj mehur prav poseben izvor. Dejstvo, da se v meni razvija novo življenje, postaja vsaj dan bolj oprijemljivo. In midva oba vsak dan bolj navdušena. Sedaj že dragi čaka z roko na mojem trebuhu, da bo kaj začutil, ampak zaenkrat mi mora verjeti na besedo. In moje čudne izraze, ko spet dobim dobro ciljano brco v mehur ali kak drug notranji organ.
Počakaj na brco v rebra... :)
OdgovoriIzbriši