Zadnja dva tedna sta bila pestra in predvsem v znamenju prihajajočega otročička. Pričakali smo 22. teden, ko se ponavadi dela podrobnejša preiskava - morfologija. Tam naj bi premerili in preverili vse organe in ponavadi tudi potrdijo spol. Komaj sva čakala na termin, tokrat se bi mi naj pridružil tudi dragi, ki pri ''navadnih'' pregledih ni zraven.
Najprej sem šla h ginekologinji sama, nato naj bi poklicala zraven še očija. Rutinsko na stol, trebuh namazan z gelom, ginekologinja se loti pregleda in gleda in gleda. Kaj točno je gledala žal ne vem, ker je imela ekran obrnjen proč. Sem si mislila, da bo tako glihkar poklicala mojega dragega in še meni pokazala zaslon, ampak ona je samo gledala, gledala, se nekaj zmrdovala in nekaj iskala. Nekaj minut. Jaz sem seveda čisto živčno povprašala, če je kaj narobe, pa je rekla, da nič, ampak da ne vidi dobro, ker je otrok v smešni poziciji, pa še jaz sem slabo prepustna za ultrazvok. Ok... No, pa je le poklicala noter še dragega, na hitro smo pregledali rokice, nogice, utripajoči srček in nekaj, kar je ona predstavila kot obrazek najinega otročička. Hja. Nato je še rekla, da žal slabo vidi, ker je otrok v jogijevski poziciji (dejansko je bilo videti nogo čez glavo :)) pač pa se ji ne zdi nič narobe. Pa je bilo konec pregleda. No, lepo. In to naj bi bilo to? Sploh ne vem, če je kaj premerila, pregledala, ali ima vse organe itd... Precej sva bila razočarana in seveda malce negotova.
Naslednji dan sem kontaktirala še ambulanto v Dravljah in čez 2 dni dobila termin pri dr. Pušenjaku. Izkušnja tukaj je bila čisto drugačna. No, res je, da jo plačaš, ampak se pa res precej bolj potrudijo. Problemov s prevodnostjo ni bilo, doktor je brez problema našel vse organe, premeril najino pikico in potrdil, da je zdrava in po rasti v lepi sredini. In ja, potrdil, da je punčka. Torej se pri nuhalni ni zmotil. Najlepše pri vsem pa je, da je moj dragi lahko bil zraven pri celotnem pregledu, ki sva ga gledala na velikem zaslonu direktno nasproti. Sploh pa je bilo fenomenalno, ko je preklopil na 3D posnetek in sva si lahko najino hčerko tudi ogledala v formatu, ki nam je veliko bliže, kot navadni ultrazvok. In občutki so fenomenalni, ko prvič zagledaš majhen obrazek, prstke, ki jih tišči v usta in mini rokice... Seveda sva dala vse shraniti na CD. Tako lahko pokaževa najin naraščaj že pred rojstvom...
Najprej sem šla h ginekologinji sama, nato naj bi poklicala zraven še očija. Rutinsko na stol, trebuh namazan z gelom, ginekologinja se loti pregleda in gleda in gleda. Kaj točno je gledala žal ne vem, ker je imela ekran obrnjen proč. Sem si mislila, da bo tako glihkar poklicala mojega dragega in še meni pokazala zaslon, ampak ona je samo gledala, gledala, se nekaj zmrdovala in nekaj iskala. Nekaj minut. Jaz sem seveda čisto živčno povprašala, če je kaj narobe, pa je rekla, da nič, ampak da ne vidi dobro, ker je otrok v smešni poziciji, pa še jaz sem slabo prepustna za ultrazvok. Ok... No, pa je le poklicala noter še dragega, na hitro smo pregledali rokice, nogice, utripajoči srček in nekaj, kar je ona predstavila kot obrazek najinega otročička. Hja. Nato je še rekla, da žal slabo vidi, ker je otrok v jogijevski poziciji (dejansko je bilo videti nogo čez glavo :)) pač pa se ji ne zdi nič narobe. Pa je bilo konec pregleda. No, lepo. In to naj bi bilo to? Sploh ne vem, če je kaj premerila, pregledala, ali ima vse organe itd... Precej sva bila razočarana in seveda malce negotova.
Naslednji dan sem kontaktirala še ambulanto v Dravljah in čez 2 dni dobila termin pri dr. Pušenjaku. Izkušnja tukaj je bila čisto drugačna. No, res je, da jo plačaš, ampak se pa res precej bolj potrudijo. Problemov s prevodnostjo ni bilo, doktor je brez problema našel vse organe, premeril najino pikico in potrdil, da je zdrava in po rasti v lepi sredini. In ja, potrdil, da je punčka. Torej se pri nuhalni ni zmotil. Najlepše pri vsem pa je, da je moj dragi lahko bil zraven pri celotnem pregledu, ki sva ga gledala na velikem zaslonu direktno nasproti. Sploh pa je bilo fenomenalno, ko je preklopil na 3D posnetek in sva si lahko najino hčerko tudi ogledala v formatu, ki nam je veliko bliže, kot navadni ultrazvok. In občutki so fenomenalni, ko prvič zagledaš majhen obrazek, prstke, ki jih tišči v usta in mini rokice... Seveda sva dala vse shraniti na CD. Tako lahko pokaževa najin naraščaj že pred rojstvom...
Pupa bo!!!! Jeeej!! :)
OdgovoriIzbriši