V osnovi nimam problemov s trebuhom. Noja, vsako leto ga je bilo mičkeno več, ampak to pač pride z leti, sploh če zagnanost za redno delanje trebušnjakov traja vedno le 2 ali 3 dni. Na tistih nekaj gramov maščobe sem se imela čas navaditi in čeprav sem si vedno zadala, da jih bo treba odpraviti, tisti ''šlauhec'' ni povzročal nobenih omembe vrednih problemov. Predvsem zato, ker je številko hlač ali majice še vedno odločala kakšna druga oblina, recimo boki ali oprsje.
Sedaj mi pa v petem mesecu nosečnosti trebuh raste precej hitreje, kot pa utegnem reagirati. Izpostavim lahko nekaj reči, ki se spreminjajo (ali pa presenetljivo ostajajo enake).
1. Hlače.
Sicer lahko še vedno nosim precej svojih normalnih hlač, sploh tiste z nizkim pasom, ki se pač zapirajo pod trebuhom, ampak če ne prej se pri sedenju opazi, da zelo neprijetno režejo v trebuh. In če tega ne opazim sama, se takoj oglasi ena brcajoča zverca, ki se počuti omejeno pri svojem gibanju. In tako sem bila prisiljena nabaviti že druge nosečniške hlače. Ene črne, lepe, na črto, uporabne tudi za ''službo''. In prejšnji teden sem se odpravila v BTC (ki ga resnično ne maram), saj so mi modeli kavbojk v C&A in H&M že na daleč izgledali prekratki zame (182 cm). Prijetna trgovina Popek (Hala A) me je res presenetila. Tretjina trgovine deluje kot šivalnica in večino artiklov šivajo sami. Med ogledom artiklov pa sploh nimaš občutka, da si v trgovini za nosečnice, prej v kakšnem ljubkem modnem butiku. Sicer sem računala dati nekje do 40 € za kavbojke.... pa me je malo zaneslo. Kupila hlače iz mehkega, padajočega materiala, pa cena je bila tudi mičkeno višja: http://www.popek.si/oblacila-za-nosecnice/nosecniske-jeans-hlace/crne-jeans-dolge-hlace-z-vrvico.html Se pa resnično izplača za neverjetno udobne hlače domače, slovenske proizvodnje.
2. Spanje.
Stvar, ki bi jo rada imela, pa žal ne vem, če obstaja ali bi sploh bila izvedljiva, je ležišče, vzmetnica, ki bi imela na predelu trebuha luknjo. Saj veste, tako kot imajo masažne mize luknjo v predelu za obraz, da lahko naravnost ležiš. Tako bi jaz rada spala na trebuhu (ker le tako res dobro pretegnem hrbet) in trebuh potisnila v luknjo. Nagrado tistemu, ki to strži.
Pa spim na boku. Malo na levem, malo na desnem, vmes pa že moram vzeti zalet, da se lahko prevalim na drugo stran. Ena blazina pod trebuhom je tudi že kar nujna, nekako mi ustreza, da trebuh nežno obleži na malo opore. Vstajanje iz položaja na hrbtu je pa sploh zabavno. Izgledam kot nasedli kit. Tako moram vedno najprej na bok in se potem z rokami možno odriniti v sedeči položaj, nato pa še pokonci... Očitno se bom do 9. meseca prelevila v sumo borca. Ne, da bi kaj bolelo, le zabavno je, kako okorna postajam.
3. Jakna/bunda.
Res mi marsikdo obljublja, da ne rabim bunde, ker mi bo itak skoz samo vroče v nosečnosti. No, sem v petem mesecu, čez polovico, mene pa še zmeraj isto zebe, kot doslej. Na kavču sem že celo poletje bila zavita v dekco, tudi sedaj mi pri 23 stopinjah ni toplo. In danes, ko je bil prvi malo bolj mrzel dan, sem še komaj zaprla softshell-jakno, ki je pa že zelo na meji kar se tiče ohranjanja toplote. Počasi bo treba bundo oblečt. Ta pa je podobno ozka kot jakna... Očitno bom res morala investirati v bundo/plašček, če ne želim celo zimo hoditi v smučarski jakni mojega dragega.
Kako že gre to...
Dragi božiček, letos sem bila zelo pridna. Prosim, pridi dva meseca prej in prinesi novo bundo. :)
4. Upočasnjena prebava.
Še vedno ne morem reči, da sem zaprta, ampak se pa opazi, da počasneje prebavljam. (In sploh zadnja dva tedna skoz nekaj malega grickam.) Celo Donat sem se navadila piti - predvsem zaradi magnezija in kalcija, da me ne boli glava, ampak odvajalnega učinka nima. Definitivno čutim, da je želodec spremenil pozicijo in je črevesje vedno bolj stisnjeno, dobro pri premiku maternice višje nad popek je pa, da manj pritiska na mehur. Tako včasih sploh ne rabim več ponoči na stranišče.
5. Ugodnosti.
No, so seveda tudi dobre plati velikega trebuha. Na avtobusu mi sicer še ne vstajajo drugi potniki, da bi mi odstopili sedež, pač pa vsaj nimam slabe vesti, če jaz ne prepustim svojega mesta. Samo poskrbeti je treba, da je trebušček dobro viden, pa se tudi starejši samo lepo nasmehnejo in gredo naprej. Saj tudi jaz še vstanem za koga, ampak če en kup najstnikov sedi, raje njih grdo gledam. Ne gre toliko za to, da bi mi bilo težko stati, je pa res, da v prenapolnjenih avtobusih kmalu zmanjka zraka in postanem včasih malo omotična. In ni mi, da bi se po nepotrebnem izpostavljala nevarnosti padca ali slabemu počutju.
Prednost velikega trebuha se izkaže tudi pri ''izkazovanju'' nosečnosti. Pri otroški trgovini, ki ponuja kartice zvestobe, sem se ravno včeraj registrirala, saj kot nosečnica prejmem popuste in je gospa verjela tudi brez materinske knjižice, da sem noseča. ''Saj imate že lep trebušček.''
Tudi na splošno se prijaznost ljudi izboljša. Kelnarji manj zavijajo z očmi, če prosim za posebne sestavine oz. za njihovo eliminacijo, če iščem mesto brez prepiha ali podobno. Prodajalci se bolj zavzamejo zate, sploh na otroških oddelkih, saj s sabo nosiš zelo pomembno potencialno stranko, ki bo že v prvih mesecih potrebovala voziček, posteljico, nešteto pripomočkov in oblačil. Tudi vozniki avtobusa počakajo precej dlje, da svoj trebuh prisopihaš do čakajočega avtobusa, ko bi ponavadi samo odpeljali naprej.
Tudi družina in prijatelji so obzirnejši. Sploh moj dragi je prav ljubek. Malo čudno zadiham, ker me tiščijo hlače, pa že ljubeče sprašuje, če je vse v redu. So pa tudi drugi navdušeni, da se ne pritožujem, da izgledam dobro in polna energije. In zaenkrat res ni problemov, malo bolj sem štorasta, malo prej zadihana, ampak to je vse normalno.
In vsake toliko delam zelo čudne obraze, ko me tamala zverca preseneti s premikanjem. Čudovit občutek.
(Uff, ta vnos je pa postal dolg! Drugič pa o vozičku in podobnih nabavah.)
Sedaj mi pa v petem mesecu nosečnosti trebuh raste precej hitreje, kot pa utegnem reagirati. Izpostavim lahko nekaj reči, ki se spreminjajo (ali pa presenetljivo ostajajo enake).
1. Hlače.
Sicer lahko še vedno nosim precej svojih normalnih hlač, sploh tiste z nizkim pasom, ki se pač zapirajo pod trebuhom, ampak če ne prej se pri sedenju opazi, da zelo neprijetno režejo v trebuh. In če tega ne opazim sama, se takoj oglasi ena brcajoča zverca, ki se počuti omejeno pri svojem gibanju. In tako sem bila prisiljena nabaviti že druge nosečniške hlače. Ene črne, lepe, na črto, uporabne tudi za ''službo''. In prejšnji teden sem se odpravila v BTC (ki ga resnično ne maram), saj so mi modeli kavbojk v C&A in H&M že na daleč izgledali prekratki zame (182 cm). Prijetna trgovina Popek (Hala A) me je res presenetila. Tretjina trgovine deluje kot šivalnica in večino artiklov šivajo sami. Med ogledom artiklov pa sploh nimaš občutka, da si v trgovini za nosečnice, prej v kakšnem ljubkem modnem butiku. Sicer sem računala dati nekje do 40 € za kavbojke.... pa me je malo zaneslo. Kupila hlače iz mehkega, padajočega materiala, pa cena je bila tudi mičkeno višja: http://www.popek.si/oblacila-za-nosecnice/nosecniske-jeans-hlace/crne-jeans-dolge-hlace-z-vrvico.html Se pa resnično izplača za neverjetno udobne hlače domače, slovenske proizvodnje.
2. Spanje.
Stvar, ki bi jo rada imela, pa žal ne vem, če obstaja ali bi sploh bila izvedljiva, je ležišče, vzmetnica, ki bi imela na predelu trebuha luknjo. Saj veste, tako kot imajo masažne mize luknjo v predelu za obraz, da lahko naravnost ležiš. Tako bi jaz rada spala na trebuhu (ker le tako res dobro pretegnem hrbet) in trebuh potisnila v luknjo. Nagrado tistemu, ki to strži.
Pa spim na boku. Malo na levem, malo na desnem, vmes pa že moram vzeti zalet, da se lahko prevalim na drugo stran. Ena blazina pod trebuhom je tudi že kar nujna, nekako mi ustreza, da trebuh nežno obleži na malo opore. Vstajanje iz položaja na hrbtu je pa sploh zabavno. Izgledam kot nasedli kit. Tako moram vedno najprej na bok in se potem z rokami možno odriniti v sedeči položaj, nato pa še pokonci... Očitno se bom do 9. meseca prelevila v sumo borca. Ne, da bi kaj bolelo, le zabavno je, kako okorna postajam.
3. Jakna/bunda.
Res mi marsikdo obljublja, da ne rabim bunde, ker mi bo itak skoz samo vroče v nosečnosti. No, sem v petem mesecu, čez polovico, mene pa še zmeraj isto zebe, kot doslej. Na kavču sem že celo poletje bila zavita v dekco, tudi sedaj mi pri 23 stopinjah ni toplo. In danes, ko je bil prvi malo bolj mrzel dan, sem še komaj zaprla softshell-jakno, ki je pa že zelo na meji kar se tiče ohranjanja toplote. Počasi bo treba bundo oblečt. Ta pa je podobno ozka kot jakna... Očitno bom res morala investirati v bundo/plašček, če ne želim celo zimo hoditi v smučarski jakni mojega dragega.
Kako že gre to...
Dragi božiček, letos sem bila zelo pridna. Prosim, pridi dva meseca prej in prinesi novo bundo. :)
4. Upočasnjena prebava.
Še vedno ne morem reči, da sem zaprta, ampak se pa opazi, da počasneje prebavljam. (In sploh zadnja dva tedna skoz nekaj malega grickam.) Celo Donat sem se navadila piti - predvsem zaradi magnezija in kalcija, da me ne boli glava, ampak odvajalnega učinka nima. Definitivno čutim, da je želodec spremenil pozicijo in je črevesje vedno bolj stisnjeno, dobro pri premiku maternice višje nad popek je pa, da manj pritiska na mehur. Tako včasih sploh ne rabim več ponoči na stranišče.
5. Ugodnosti.
No, so seveda tudi dobre plati velikega trebuha. Na avtobusu mi sicer še ne vstajajo drugi potniki, da bi mi odstopili sedež, pač pa vsaj nimam slabe vesti, če jaz ne prepustim svojega mesta. Samo poskrbeti je treba, da je trebušček dobro viden, pa se tudi starejši samo lepo nasmehnejo in gredo naprej. Saj tudi jaz še vstanem za koga, ampak če en kup najstnikov sedi, raje njih grdo gledam. Ne gre toliko za to, da bi mi bilo težko stati, je pa res, da v prenapolnjenih avtobusih kmalu zmanjka zraka in postanem včasih malo omotična. In ni mi, da bi se po nepotrebnem izpostavljala nevarnosti padca ali slabemu počutju.
Prednost velikega trebuha se izkaže tudi pri ''izkazovanju'' nosečnosti. Pri otroški trgovini, ki ponuja kartice zvestobe, sem se ravno včeraj registrirala, saj kot nosečnica prejmem popuste in je gospa verjela tudi brez materinske knjižice, da sem noseča. ''Saj imate že lep trebušček.''
Tudi na splošno se prijaznost ljudi izboljša. Kelnarji manj zavijajo z očmi, če prosim za posebne sestavine oz. za njihovo eliminacijo, če iščem mesto brez prepiha ali podobno. Prodajalci se bolj zavzamejo zate, sploh na otroških oddelkih, saj s sabo nosiš zelo pomembno potencialno stranko, ki bo že v prvih mesecih potrebovala voziček, posteljico, nešteto pripomočkov in oblačil. Tudi vozniki avtobusa počakajo precej dlje, da svoj trebuh prisopihaš do čakajočega avtobusa, ko bi ponavadi samo odpeljali naprej.
Tudi družina in prijatelji so obzirnejši. Sploh moj dragi je prav ljubek. Malo čudno zadiham, ker me tiščijo hlače, pa že ljubeče sprašuje, če je vse v redu. So pa tudi drugi navdušeni, da se ne pritožujem, da izgledam dobro in polna energije. In zaenkrat res ni problemov, malo bolj sem štorasta, malo prej zadihana, ampak to je vse normalno.
In vsake toliko delam zelo čudne obraze, ko me tamala zverca preseneti s premikanjem. Čudovit občutek.
(Uff, ta vnos je pa postal dolg! Drugič pa o vozičku in podobnih nabavah.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar